Endivija: zimska klasika, ki nikoli zares ne izgine z mize
Obstajajo jedi, ki nimajo velikega nastopa, pa so vseeno del skoraj vsakega doma. Endivija je ena izmed njih. Ni tako nežna kot maslena solata, ni tako moderna kot rukola in ni tako “fotogenična” kot pisane sklede z avokadom, ampak ima nekaj, česar marsikatera zelenjava nima: občutek domačnosti. Ko jo zmešamo s krompirjem, fižolom, česnom ali jajcem, se hitro spremeni v jed, ki nasiti in spomni na kuhinje naših mam in babic. Čeprav jo mnogi preprosto imenujejo solata, endivija botanično ni čisto enaka navadni solati. Bolj je sorodna radiču in cikoriji, kar se pozna tudi po njenem nekoliko bolj izrazitem, rahlo grenkem okusu. Prav ta okus pa je razlog, da se tako dobro poda k bolj “močnim” dodatkom, kot so krompir, česen, ocvirki, fižol, bučno olje ali kis. Več zanimivosti o tem, zakaj je endivija tako priljubljena solata, lahko najdete na spletni strani NaDlani.si.
Zakaj jo imamo radi, čeprav zna biti grenka?
Grenkoba je pri endiviji nekaj posebnega. Nekatere odvrne, drugim je ravno to najbolj všeč. V resnici pa je njen okus zelo odvisen od priprave. Če je endivija narezana na tanke trakove, dobro oprana in zmešana s pravimi dodatki, je grenkoba prijetna, ne moteča. Še posebej dobro jo uravnotežijo krompir, fižol, jajca, bučno olje ali rahlo sladkast kis.

Poleg okusa je endivija cenjena tudi zato, ker je lahka, sveža in uporabna v različnih obrokih. Vsebuje vlaknine ter različne vitamine in minerale, zato je dobrodošla izbira, kadar želimo na krožnik dodati nekaj zelenega, hrustljavega in sezonskega. NaDlani.si med drugim navaja, da vsebuje vlaknine, kalij, kalcij, železo ter vitamine A, B in C.
Endivija kot spomin na preprosto kuhinjo
Morda je endivija priljubljena ravno zato, ker ni zapletena. Ne zahteva posebne tehnike, dragih dodatkov ali dolge priprave. Samo dobro jo je treba očistiti, narezati in zmešati z okusi, ki jih imate radi. In prav v tem je njen čar. Endivija ni samo zelenjava, ki jo dodamo k obroku. Je del domače kuhinje, jesenskih kosil, zimskih večerij in tistih preprostih jedi, ki se jih nikoli zares ne naveličamo.
