8. športne igre upokojencev južno primorske regije

13. jun 2011
8. športne igre upokojencev južno primorske regije

V soboto, 11. junija 2011, so na posameznih igriščih in lokacijah v Postojni potekale 8. športne igre upokojencev južno primorske regije, ki jih je organiziralo Društvo upokojencev Postojna.

Društvo upokojencev Postojna je ob 60-letnici društva, ki jo bo praznovalo v mesecu oktobru, organiziralo 8. športne igre upokojencev Južne Primorske, na katerih so sodelovali tekmovalci iz občin Koper, Izola, Piran, Sežana, Komen, Divača, Herpelje-Kozina, Ilirska bistrica, Pivka in Postojna.

Srečanje športnikov upokojencev je potekalo v soboto, 11. junija 2011, v osmih disciplinah, ki so značilne za starejšo populacijo, tako za moške kot za ženske. Na igrah je sodelovalo 59 ženskih in moških ekip s preko 240 udeležencev. Moto letošnjih iger je bil: »Življenje je gibanje – gibanje je življenje in krepitev telesa in duha«.

Zbor udeležencev in svečana otvoritev iger je bila pred Šolskim centrom v Postojni, kjer so igre s krajšimi nagovori pozdravili župan Občine Postojna g. Jernej Verbič, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Južne Primorske g. Marjan Pavlič in predsednik Društva upokojencev Postojna g. Franc Koščak.

Tekmovanja so potekala v prijateljskem, a borbenem vzdušju, v nekaterih disciplinah so bili dvoboji prav zagrizeni in polni adrenalina. V posameznih disciplinah so zmagale ekipe iz naslednjih občin: balinanje ženske-Koper, balinanje moški-Postojna, kegljanje moški-Postojna, streljanje ženske-Sežana, streljanje moški-Izola, pikado ženske-Piran, pikado moški-Sežana, v igranju šaha Sežana, v reševanju križank Koper, v igranju taroka Postojna in v igranju trešeta in briškole Koper.V disciplinah, kjer se upoštevajo tudi dosežki posameznikov, so najboljše rezultate dosegli: v kegljanju Perhavec-Sežana, v streljanju Mahne-Ilirska Bistrica, v pikadu pri ženskah Grmekova-Postojna, v pikadu pri moških Leskovec-Sežana in v igranju taroka Markič –Postojna. Prvim trem ekipam iz posamezne discipline so bili podeljeni pokali, posameznikom pa medalje.

V skupni razvrstitvi vseh disciplin je zmaga pripadla Društvu upokojencev Postojna, ki je doseglo 78 točk od 100 možnih in osvojilo »Veliki prehodni pokal«, ki ga bo do naslednjih iger čuvalo v svojih vitrinah.

Vsem udeležencev iger izrekamo zahvalo za častno in borbeno nastopanje, zmagovalcem pa čestitke za dosežene rezultate, ki naj jim bodo spodbuda tudi za naprej, čeprav velja za upokojence načelo »pomembno je sodelovati«.


Društvo ljubiteljev narave Vidovski hribi - Pohod po Iški

PISMO UDELEŽENCA POHODA PO IŠKI 2011

Pohod po kanjonu Iške 9.7.2011

Člani društva ljubiteljev narave Vidovski hribi niso ljubitelji narave le na papirju, temveč svoje navdušenje nad Vidovskimi hribi potrjujejo tudi s svojimi aktivnostmi. V svoj letni načrt so tako zapisali, da bodo tudi letos organizirali pohod po kanjonu Iške.

V soboto 9.7.2011, smo se pohodniški navdušenci dobili zjutraj na Čohovem pri Bahnetu. Zbralo se nas je okoli dvajset. Člani društva so nas pozdravili z dobrodošlico in nam postregli zajtrk. Pohodniki smo bili dobro razpoloženi, saj se je obetal vroč, sončen dan. Soteska reke Iške je hladna tudi v najtoplejših dneh, zato smo bili veseli, da nas bo po poti grelo sonce.

Glavni vodnik Maks nam je razložil potek pohoda, nato smo se odpeljali do vasi Osredek, tam pustili avtomobile in se odpravili navzdol proti soteski. Po polurni poti smo prispeli do sotočja Iške in Črnega potoka. Tam smo pohodne čevlje zamenjali s čevlji primernimi za hojo po vodi. Pred nami je bil glavni del poti, ki je nekaj posebnega, še posebaj za tiste, ki smo se tega pohoda udeležili prvič.

Hodili smo po strugi reke. Ponekod Iška teče preko skal in dela globoke tolmune, zato tam nismo mogli hoditi po strugi. Zavili smo na breg, obšli ovire in se spet vrnili v vodo. Tolmuni reke so ponekod tako veliki in globoki, da lahko v njih tudi zaplavaš. To smo med pohodom večkrat storili, saj je sonce vedno bolj pripekalo.

Iška je enkratna reka: bistra in čista, popolnoma neosnažena in celo pitna. v njej še lahko vidiš potočne rake in prave potočne postrvi, kar je velika redkost. Okrog reke, ki jo obaja gozd, je narava divja in neokrnjena, človek pa vanjo ne posega. Vse to dela Iško nepozabno, pohodnike pa navdušuje s popolnoma drugačno obliko pohodništva, ki se gotovo vtisne v spomin.

Pot je precej naporna, zato nam je prav prijal počitek. Ponavadi smo se ustavili na najlepših mestih ob reki, se okrepčali, celo zaplavali in spet nadaljevali pot. Malo pred ciljem, ob sotočju Iške in Zale, smo morali zaplavati vsi, tudi tisti, ki si med potjo tega niso zaželeli. Iška naredi tam več kot deset metrov dolg in precej globok tolmun imenovan Kobilja glava, ki ga ni mogoče kar tako zaobiti. Hodili smo še krajši čas in prišli do sotočja obeh voda. Preobuli smo se v pohodne čevlje, po brvi prečkali Iško in zagrizli v strmino nazaj proti Osredku. Vračali smo se skozi gozd, nato po senožetih in prispeli do kmečkega turizma pri Ujčevih. Za kratek čas smo se ustavili, se osvežili, nato pa vrnili nazaj na Čohovo. Tam nas je že čakalo kosilo in zaslužen počitek. Po petih urah nam je to res prijalo.

S pohoda smo se vrnili polni navdušenja nad vsem lepim, kar smo videli med potjo. Medveda sicer nismo videli, smo pa zato spoznali košček Notranjske, ki bi je človek sam gotovo ne našel. Vesel sem, da so me člani društva povabili s seboj. Družba je bila prijetna, mladi in starejši, vsi smo uživali v druženju med potjo in kasneje na Čohovem.

Člani društva so obljubili, da bodo tudi naslednje leto organizirali ta pohod, datum bo zagotovo objavljen na njihovi spletni strani, jaz pa upam, da bom spet med pohodniki. S sabo bom povabil tudi tiste prijatelje, za katere vem, da si želijo doživeti takšen pravi adrenalinski pohod v pristni, divji naravi.

Lojze